Govorili smo z Uršo Mihevc, pevko glasbene skupine Fed horses, ki jo boste lahko na našem spletnem koncertu slišali že ta petek, 12. marca. Ob navdušenju, da bodo naš oder zavzeli glasbeniki ter da bo v dvorani zazvenel čudovit Uršin vokal, pa ostaja grenek priokus odsotnosti vas, gledalcev. Logistično zahtevnega dogodka se kljub temu izjemno veselimo.

Prav kmalu vas bomo videli in slišali na našem odru, pa čeprav le preko ekranov. Kakšni občutki vas preplavljajo ob tem, ko se pripravljate za koncert brez gledalcev?
Prav posebnih občutkov ni, saj so virtualni koncerti zgolj del nove realnosti. Poskušamo se prilagoditi, kot vsi drugi.

Kot vsaka skupina, se tudi pri vas dogajajo spremembe. Kdo vse bo na našem in vašem spletnem koncertu stal na odru Kulturnega doma Cerknica?
Poleg že znane ekipe se nam tokrat pridružuje basist, avtor glasbe in aranžer, Anže Langus Petrović.  Zares zadovoljni smo, da bomo lahko skupaj igrali.

Seveda je trenutna situacija močno prizadela kulturni sektor, tako nas organizatorje, kot seveda vas kot ustvarjalce. Kako ste se prilagodili v času prepovedi dogodkov?
Posvetili smo se ustvarjanju nove glasbe, dodelali aranžmaje ter poskusili narediti načrte za prihodnost, ki pa so se izkazali za nesmiselne v trenutni vsesplošni negotovosti. Včasih je potrebno zaupati, da bo vse v redu, stopiti korak nazaj in spustiti krmilo iz rok. Verjamem, da nas bo pot odnesla tja, kamor nam je namenjeno priti.

Največkrat vas lahko slišimo na radijskih valovih Radia 94 in pa Val202. Že večkrat ste tudi uspešno nastopili na projektih Vala 202, kako dober je občutek, ko sami sebe zaslišite na radiu?
Občutek je vedno prijeten, saj nam tako množična predvajanja sporočajo, da delamo nekaj prav.

Skupina Fed horses obstaja že od leta 2013, torej že dobrih 8 let. Kako se je vaša skupina in predvsem vaša glasba spreminjala skozi ta leta?
Glasba raste s človekom oz. ustvarjalcem. Lahko bi rekla, da smo rastli skupaj z glasbo, se razvijali in širili obzorja. Kar daš, to prejmeš. In osem let odraščanja z glasbo ni malo. Veliko nam je dala in veliko smo dali njej.

Vemo, da se glasbenikov sicer tega ne sprašuje, pa vseeno – katera je vaša najljubša skladba – tista, ki jo na koncertih najraje zaigrate, brez katere ni koncerta Fed horses?
Vsaka skladba je spomenik določenega obdobja in skupaj tvori naše bistvo. Težko izpostavim katero posebej, saj na vsako vežem zgodbo, ki jo je zaznamovala.

Vaše misli in želje za naprej?
Biti. 🙂

Spletni koncert skupine Fed horses je na sporedu že ta petek, 12. 3., ob 20.00. Vstopnice pa si lahko zagotovite tukaj.

Kako si preživljala obdobje karantene? Kako je vplivalo na tvoje počutje in na tvoje ustvarjalno delo?
Karanteno sem bolj ali manj preživela zakopana v knjigah, saj sem se učila za enega težjih izpitov v času študija farmacije. Veliko časa sem preživela v naravi, dolgi sprehodi po cerkniškem polju so meni nekaj najlepšega, kar ponuja naša občina. Nekaj malega je bilo tudi dela od doma ter razmišljanja o prihajajočih dogodkih za Notranjski študentski klub. No pa tudi športa in plesa ni manjkalo, brez tega ne gre.

Kot zelo angažirana v Notranjskem študentskem klubu, pri Plesnem Klubu Evora, animatorka in tudi kot hostesa v Kulturnem domu Cerknica si bila zelo aktivna in vsestranska ter prisotna ob vseh večjih in manjših dogodkih v Cerknici. Zanima me, kako je nate vplivala odsotnost vseh teh družabnih, organizacijskih aktivnosti?
Priznam, da mi je sprva karantena kar ustrezala, saj sem se morala malo spočiti. Potem pa sem počasi začela pogrešati organizacijo, sodelovanje na dogodkih in na sploh delo samo. Ta čas sem poskušala izkoristiti za nabiranje energije ter novih idej.

Katere so pozitivne stvari, ki bi jih ohranila od karantene in katere so tiste omejitve, ki te najbolj motijo oz. so te doslej najbolj motile?
Prva pozitivna stvar, ki mi pade na pamet, je zagotovo to, da so se ljudje morda zdaj začeli zavedati pomembnosti umivanja rok in kašljanja v rokav.

Kaj misliš, da bi bilo potrebno narediti, da bi se spet sproščeno družili med sabo in se spet udeleževali športnih in kulturnih aktivnosti?
Upoštevati navodila NIJZ, skrbeti za higieno in se naučiti živeti s tem.

Kako trenutna situacija vpliva na študente, mlade, s katerimi si v stiku? Misliš, da se bo po koncu ukrepov na področju kulture tvoja generacija bolj aktivno in množično vključila v organizacijo kulturnih dogodkov in jih bo tudi aktivneje obiskovala?
Študentje in mladi, s katerimi sem v stiku, so polno zaposleni s študijskimi obveznostmi, nekateri delajo od doma, veliko so v naravi in se pač posvečajo tistemu, za kar prej niso našli časa. Na srečo je v tem času veliko radijev, gledališč, kulturnih domov omogočilo koncerte, predstave, podcaste in predavanja prek družabnih omrežjih, da smo lahko tudi od doma dobili svojo ”dozo kulture in socializacije”.
Iskreno, glede množičnega vključevanja v organizacijo dogodkov s strani mladih dvomim. Sem pa prepričana, da se bodo mladi še raje kot prej udeleževali kulturnih ter zabavnih dogodkov.

Kaj bi sporočila obiskovalcem Kulturnega doma Cerknica?
Upam, da se kmalu vidimo v Kulturnem domu ? Do takrat pa…poslušajte svojo najljubšo glasbo, zaplešite ob njej, poglejte dober film in preberite kakšno dobro knjigo.

Kako ste preživljali obdobje karantene? Kako je vplivalo na vaše počutje in na vaše delo? 
Ker sem imela ravno pred razglasitvijo pandemije  opravke v zdravstvenih institucijah, sem bila prve tedne kar prestrašena in sem se strogo držala navodil. Potem sem se malo sprostila in uživala v branju, sprehodih in spoznavanju novih poti do jezera, po Slivnici in Škocjanu. Lotila sem se spoznavanja zoom sestankovanja kot tudi ostalih: fb, viber, messenger, predvsem pa sem se trudila, da sem zmanjšala spremljanje poročil, saj je bilo poročanje preveč negativno usmerjeno.  Sem se pa v tem tesnobnem času odločila, da moram poskrbeti tudi za svojo ustvarjalnost oziroma sproščanje s petjem, plesom, izdelavo  mozaikov, polstenjem …

Jaz sem zelo pogrešala stike in delo z ljudmi, saj se je ugasnilo ravno na višku naše dejavnosti. Velikokrat se mi je na sprehodu utrnila kakšna ideja kaj in kako bi lahko naredili nekaj tudi v tej situaciji. S Karmen Bajec sva se potem dogovorili, da bo preko FB izvedla predavanja na temo Pogled skozi drevo. Razpis sta pripravili Simona Zorc Ramovš in Nuša Lapajne Čurin za osrednjeslovensko regijo. Sedaj, ko se ukrepi rahljajo pa bo zaključek delavnic potekal tudi v živo.
V tem koronskem času so bile na državnem in regijskem nivoju JSKD izvedene vse zastavljene in zelo dobro spremljane zoom literarne delavnice in srečanja. Literarna dela pa so prispevali tudi udeleženci iz naših krajev.

Katere so pozitivne stvari, ki bi jih ohranili od karantene in katere so tiste omejitve, ki vas najbolj motijo oz. so vas doslej najbolj motile?
V tem obdobju smo imeli možnost spremljati različne dejavnosti, seveda preko spleta. Tako sem si z veseljem ogledala nekaj filmov, gledaliških predstav, koncertov, ki so jih brezplačno na ogled ponudile vse kulturne institucije in se lotila branja elektronskih knjig (to sem kmalu opustila), različnih koncertov, ki so v živo potekali preko fb, med njimi je bilo veliko znancev, ki so malo pričarali bližino in okus po koncertnem dogajanju.
Ker sem bila primorana, sem se naučila tudi zoom sestankovanja in prav gotovo ga bom uporabljala tudi v normalnem življenju.
Motile pa so me omejitve gibanja na občine.

Kako mislite, da bodo odslej potekale dejavnosti v kulturnih in umetniških društvih? Folklorne, plesne in gledališke skupine so praviloma precej številčne. Bo težko ljubiteljsko kulturo vzpostaviti na stanje, kot je bilo pred epidemijo?
Jaz sem optimist in verjamem, da se bodo društva kmalu znašla in vzpostavila način dela, ki bo primeren dejavnosti in ne bo ogrožal zdravja, kajti ljubiteljska kultura je namenjena druženju, socialnim stikom, kvalitetnemu preživljanju prostega časa in tega ne more nadomestiti noben medij.

Mislim, da bodo želje po druženju in umetniškem ustvarjanju premagale vse ovire, da lahko varno nadaljujejo svoje poslanstvo. Kajti tako kot je potrebno skrbeti za zdravo telo, je nujno potrebno nahraniti tudi duhovno plat človeka in tudi tako poskrbeti za boljšo zdravstveno sliko družbe.

Ste v JSKD kot predstavniki ljubiteljske dejavnosti pripravili oz. še pripravljate kakšne usmeritve za izvajanje kulturno-umetniških dejavnosti in delavnic v društvih? Se društva s podobnimi vprašanji obračajo tudi na vas?
Ker se je naše delo, ki temelji predvsem na množičnih prireditvah v marcu, ustavilo, je nemogoče izpeljati tak program letos. Zato ves območni program prestavljamo v naslednje leto. Se še dogovarjamo kako izpeljati te dogodke, ki so odvisni tudi od dejavnosti šol, društev, skupin. Mogoče bomo kakšno »srečanje« in svetovanje skupinam omogočili na osnovi video posnetkov. Se bomo pa v poletnem, jesenskem in zimskem času posvetili izobraževanju na različnih področjih: likovnem, plesnem, lutkovnem in gledališkem, literarnem. Izobraževanja bomo uskladili s potrebami društev in skupin.
Smo odprti za pobude s terena.

Kakšen bo po vašem svet, človek ali družba po koncu epidemije? Bo to obdobje po vašem mnenju vplivalo tudi na umetnost in kulturo ter kako?

Prvi občutki so bili, da bo svet bolj solidaren in bolj povezan, vendar se že kažejo lovke, ki poskušajo utišati tudi umetnike in kulturnike, še posebno tiste, ki jih ne »razumejo«. Zato je potrebno umetnike podpirati, kolikor se da. Saj smo karanteno lažje preživeli tudi po njihovi zaslugi.

Kaj bi sporočili obiskovalcem Kulturnega doma Cerknica?
Veselim se prireditve, ko se spet srečamo.