Kako preživljate dneve v karanteni? Kako to obdobje in omejitve vplivajo na vaše počutje in na vaše ustvarjalno delo?
Prvi teden karantene me je nepričakovano obiskal zobobol. K sreči sem s pomočjo zdravnikov na daljavo z antibiotiki rešil ta boleč problem. Ukrepi vlade so ustavili balinarske treninge in odpovedan je bil turnir trojk v Idriji. Sicer pa z ženo v redu preživljava izolacijo, le malce pogrešava osebne stike s sorodniki in prijatelji. Lepe pomladne dneve sva izkoristila za beljenje in preurejanje stanovanja, delo na vrtu in poživljajoče sprehode po poteh bližnje gmajne. Moje delo v ateljeju ni zastalo. Kriza pandemije je celo povzročila, da sem na povabilo karikaturista Marka Kočevarja po nekaj letih spet narisal par karikatur na aktualno temo za portal MMC RTV SLO***. Pred tednom dni sem končal ilustracije za novo slikanico z besedilom Slavka Pregla O fantu, ki je lepo pozdravljal. Zdaj pa nadaljujem z ilustriranjem stotih ugank avtorja Ambroža Kvartiča za založbo Miš. Skratka, kaj bistvenega se v mojem načinu življenja in ustvarjanja ni spremenilo in zapore občinskih meja me niti ne motijo.

Kako na vaše življenje in delo vpliva tehnologija, če jo uporabljate?
Nova tehnologija mi omogoča več in bolj pogoste stike z zunanjim svetom tudi preko zaprtih državnih meja. Računalnik mi je v pomoč pri dodelavi in pošiljanju risb. Skoraj vsak dan me spletni šahovski problemi sproščajo in mi kodrajo možgane. Dnevnega časopisja več ne berem, internet je dovolj bogat vir raznoraznih novic, mnenj in podatkov.

Katere so pozitivne stvari, ki bi jih ohranili od karantene in katere so tiste omejitve, ki vas najbolj motijo?
Ravno preteklo delo v samostojnem poklicu me je usposobilo za lažje sprejemanje vladnih protivirusnih ukrepov. Svobodni poklic zahteva veliko samodiscipline, lastne inciative in vztrajnosti. Omejitev gibanja, druženja in nošenje mask je moteče, a bomo morali s tem še kar nekaj časa potrpeti.

Kakšen bo po vašem svet, človek ali družba po koncu epidemije? Bo to obdobje po vašem mnenju vplivalo tudi na umetnost in kulturo ter kako?
Vse se bo spremenilo. Tudi narava. Marsikje na svetu si je ozračje opomoglo in živali so dobile več prostora, ponekod celo v mestih. V družbi bosta strah in nezaupanje blokirala človekovo komunikacijo tudi še po koncu epidemije. Strah rahlja imunski sistem in tako bodo ljudje še naprej bolj dovzetni za okužbe. Ne samo strah pred virusi ampak predvsem pred izgubo dela. Veliki gospodarski panogi turizem in transport sta že hudo prizadeti. Slabo se piše vsem, ki se ukvarjajo s kulturo. Še posebej organizatorjem velikih prireditev, koncertov, glasbenikom … Splet je skromno nadomestilo za žive nastope na odru. Zaenkrat se bomo nekaj časa morali zadovoljiti s tem. Upam, da se bodo kmalu odprle knjižnice, galerije, kinematografi in muzeji. Mislim, da bi z določenimi zaščitnimi ukrepi marsikatera kulturna ustanova lahko spet zaživela.

Kaj bi sporočili obiskovalcem Kulturnega doma Cerknica?
Ostanejo naj doma in se zaenkrat družijo in igrajo s svojci, če živijo v istem gospodinjstvu, s knjigo, ki morda zaprašena čaka na polici, z angleškimi TV popotniki pri odkrivanju eksotičnih dežel in se večkrat sprehodijo po bližnjih gozdnih poteh, da si naberejo negativnih ionov, kar jim bo vrnilo dobro voljo in utrdilo imunost.

***priložene karikature na aktualno temo so bile ustvarjene za rubriko Karikatura dneva na portalu MMC RTV SLO.

Kako preživljaš dneve v karanteni?
Moje življenje se ni drastično spremenilo. Edina razlika je, da za faks delam od doma in da se s prijatelji slišim preko video pogovora. Trenutno ob dopoldnevih končujem animacijo, ki sem se je lotil delati v mesecu marcu. Popoldan pa se odpravim na Dolenje jezero in ustvarjam v svojem ateljeju.

Kako to obdobje in omejitve vplivajo na tvoje počutje in ustvarjalno delo?
Zaenkrat se počutim odlično. Mislim, da če karanteno preživljaš v Cerknici, ti je sigurno veliko lažje kot v kakšnem večjem mestu. Tukaj imamo dovolj prostora, da se zatečemo v naravo in občudujemo, kako iz dneva v dan drevesa postajajo vedno bolj zelena.

Kako na tvoje življenje in delo vpliva tehnologija?
V takem času tehnologija, ki jo uporabljamo za druženje, učenje in sprostitev, pride zelo prav. Paziti moramo le na to, da nas socialna omrežja ne posrkajo vase oz. da ne postanemo odvisni od njih. Oblikovana so s tem namenom, da jih uporabljamo vedno več.

Katere so pozitivne stvari, ki bi jih ohranil od karantene in katere so tiste omejitve, ki te najbolj motijo?
Prva pozitivna stvar, ki se je spomnim, je seveda to, da smo sedaj bolj pozorni na svoje zdravje in higieno. Potem pa tudi to, da si vzamemo čas za stvari, ki nas res zanimajo in jim namenimo več energije. Trenutno sem v obdobju, ko izbiram temo za diplomsko nalogo, zato mi čas za dodaten razmislek pride zelo prav.
Verjetno pa nas vse motijo omejitve, ki so nas doletele, vendar je najbolj pametno, da jih upoštevamo in ta čas izkoristimo za posvečanje samim sebi.

Kakšen bo po tvojem svet, človek ali družba po koncu epidemije?
Vpliv epidemije bo verjetno precej močan. Upam, da se bomo iz te grozne izkušnje kot družba naučili nekaj koristnega.

Bo to obdobje po tvojem mnenju vplivalo tudi na umetnost in kulturo ter kako?
Seveda. Sedaj bomo živeli s tem. Od tu naprej bomo gledali na svet malo drugače kot prej. Pri umetnosti pa težko prikriješ sedanjost.

Kaj bi sporočil obiskovalcem Kulturnega doma Cerknica?
Naj ta čas, ki ga imajo zdaj “odveč”, porabijo zase.

Tik preden se je vzpostavila karantena, smo se s plesalkami KID Plesonoge predstavile z avtorskimi solo plesi in dueti na tekmovanju mladih ustvarjalcev Opus 1 v organizaciji JSKD. Nismo si še predstavljali kaj nas čaka v prihodnjih dneh. Situacija je bila v zraku … sobota … prepoved dogodkov z več kot 500 ljudmi … Občinstva je bilo pol manj kot v prejšnjih letih … bilo nas je manj kot 500.

Plesna skupnost mladih plesalcev in mentoric, zbrana v avli Španskih borcev, je bila še neobremenjena: registrirali smo se, imeli generalko, pili kavico in kakav na soncu na ploščadi. Nismo še vedeli, da bo to naša zadnja kavica pred karanteno. Situacija se je čez noč spremenila. V nedeljo se je govorilo o prepovedi dogodkov z več kot 100 ljudmi. Bilo nas je manj kot 100, torej se je plesno dogajanje na odru odplesalo. Plesalke Plesonoge so blestele v vseh barvah priznanj: zlati, srebrni in bronasti. S fajn občutkom smo se poslovili in si vzeli dva dni predaha, preden spet začnemo z vajami.

Situacija: karantena. Plesne vaje se niso začele. Vse je obmirovalo. Po intenzivnem času plesnega ustvarjanja za tekmovanje Opus 1 in za našo predstavo Modrost morskega toka, ki naj bi jo odplesali 19. aprila v Kulturnem domu Cerknica, se je mirovanje prileglo. Ko se vse umiri in se vzpostavi prostor časa, je kreativna energija še močnejša. Ker nanjo ne pritiskaš in od nje nič ne pričakuješ, te preseneti v vseh pogledih. Hkrati, ko smo ostali doma, se je vzpostavil odprti prostor za ustvarjanje in razmišljanje, ki si ga v hitrem času vsakdana pred karanteno neskončno želimo. Vedno se borim z vprašanji: kaj če … ? Kaj če, bi imela vsaj še en teden časa, da dodelam koreografijo? Kaj če, bi imela vsaj še eno uro več, da bi otroki bolj utrdili koreografijo? In kaj če ta čas pride … kaj potem? Ta čas je prišel in sem mu hvaležna, da me je preusmeril vase, v mojo kreativno energijo in razmišljanje. Ne, da skušam »prehitevati čas po desni strani«, kakor pojejo Zmelkoow.

Ta na novo porajajoča se energija nas je v Plesonogi spodbudila, da smo vzpostavili Virtualno Plesonogo, kjer z mladimi plesalkami in plesalci ustvarjamo preko video konferenc. Ples je dobil drugačno podobo in koreografijo. Učimo se: kako kadrirati ples preko kamere, kako pripovedovati zgodbe, kako odpreti prostor domišljiji za ples v svoji sobi? Kako se postaviti v prostor, ki ima omejitve za gibanje, saj lahko mimogrede rukneš v posteljo, sklatiš luster… Ustvarili smo nove plesne prostore intimne narave – vsak od nas je namreč povabil soplesalce v svojo sobo. V Virtualni Plesonogi je prišla na dan drugačna ustvarjalnost, močnejša povezanost, večja fokusiranost in predanost. Čeprav pogrešamo stik in plesanje v živo, smo v karantenskem času ozavestili, da nam ples veliko pomeni in se želimo z njim povezovati – četudi le preko spleta. Hvaležna sem vsem staršem, ki vztrajajo in verjamejo v ples in v svoje otroke, ter nam tako omogočajo, da ustvarjamo. Srčna hvala tudi vsem plesalkam in plesalcu, ki so se našli v plesu tudi v času karantene in ustvarjajo s svojo plesno domišljijo in modrostjo.

Verjamem, da je ta čas čas prepoznavanja sebe in odkrivanja vseh zakladov, ki jih imamo v sebi in pozabimo nanje med »prehitevanjem časa po desni strani« v našem vsakdanu. Seveda ob tem odkrijemo tudi vse stvari, misli in čustva, ki jih ne potrebujemo, ko hodimo po svoji poti. Vsekakor bo pot tistih, ki sledimo umetnosti in kulturi v obdobju po karanteni težko prevozna, vendar verjamem v to, da se bomo zaradi tega še bolj povezali in vzpostavili medsebojne odnose sodelovanja, ki navdihujejo in rušijo barikade. Izbira biti umetnik ali ne biti umetnik ni vprašanje. Je notranje stanje, ki te spodbuja pri vsakodnevnem in nenehnem izražanju. Ko ti življenje postavi omejitve, kreativnost vedno poišče svojo pot onkraj ali okoli njih.

Moje sporočilo obiskovalcem Kulturnega doma Cerknica: ostanite zdravi, tako v telesu kot v duhu. Spomnite se vsakega trenutka, ki ste ga preživeli na naših ali drugih dogodkih v Kulturnem domu Cerknica in bili navdahnjeni od kreativne energije, ki ste jo prejeli. Mi se spomnimo trenutka tik pred žledom leta 2014. Takoj po generalki nas je presenetil izpad elektrike in nismo vedeli ali bomo predstavo lahko izvedli. Z otroki, starši, gledalci in ekipo KD Cerknica smo začeli čarati in pričarali smo elektriko za toliko časa, da smo lahko odplesali predstavo. Potem je elektrike zmanjkalo in se je vrnila šele čez 14 dni. Torej zaprite oči, pomislite in začarajte: da bomo lahko v bližnji prihodnosti spet napolnili dvorano Kulturnega doma Cerknica, da odrske deske ne bodo več samevale in da bomo na njih skupaj plesali, peli, igrali ali gledali filme.

Jelena Oleami
KID Plesonoga