LUNANA: jak v razredu, film

30. 3. 2023 ob 19:00 

Zgodba, posneta v najodročnejši šoli na svetu, nas uči, da bomo srečo morda našli tam, kjer jo najmanj pričakujemo. Film je osvojil številne nagrade občinstva in se kot prvi butanski celovečerec uvrstil med nominirance za oskarja.

Pawo Choyning Dorji / Butan / 2019 / 109 min / butanščina

zgodba
Mladi učitelj sanja, da bi zapustil Butan ter v Avstraliji uspel kot pevec. Toda načrte mu prekriža vest, da bo moral zadnje leto pripravništva opraviti na osnovni šoli v odmaknjeni himalajski vasi. Po naporni osemdnevni hoji, kolikor traja pot do tja, se znajde v kraju po imenu Lunana, kjer nimajo ne elektrike ne učbenikov ne šolske table …

iz prve roke
»Butan, dežela ‘bruto družbene sreče’, naj bi bil najsrečnejša država na svetu. Toda kaj v resnici pomeni biti srečen? In ali so Butanci res tako srečni? Ironično je, da mnogi od njih državo zapustijo ter se svojo različico sreče odpravijo iskat v bleščeča sodobna mesta na zahodu.
S filmom Lunana: jak v razredu sem želel povedati zgodbo, v kateri mladi protagonist Ugyen /…/ spozna, da je tisto, kar tako mrzlično iščemo v zunanjem materialnem svetu, pravzaprav v nas samih, in da sreča v resnici ni cilj, temveč pot. /…/
Film je bil posnet v najbolj odročni šoli na svetu, v vasi Lunana. Naselje leži ob himalajskih ledenikih in do njega je mogoče priti le z osemdnevno hojo čez nekatere najvišje gore sveta. V Lunani živi samo 56 ljudi, od katerih večina še nikoli ni videla sveta zunaj svoje vasi.
Beseda Lunana v dobesednem prevodu pomeni temna dolina; dolina, ki je tako odmaknjena, da je svetloba sploh ne doseže. Vas je tako izolirana, da še danes nima elektrike in povezave z mobilnim omrežjem. /…/
Čeprav je bilo snemanje filma v Lunani izjemno zahtevno, sem ga hotel posneti prav tam, saj me je navdihovala čistost dežele in ljudi. Želel sem tudi, da bi to izjemno popotovanje doživeli vsi, ki so sodelovali pri produkciji, in da bi lahko pristnost izkušnje tako prenesli v film.
Glavni temi zgodbe sta iskanje sreče in občutek pripadnosti, ki sta univerzalna in se lahko z njima vsakdo poistoveti, ne glede na kulturo in ozadje. Vendar sem omenjeni temi želel raziskati /…/ prek okolja in ljudi, ki so zelo drugačni ne le od preostalega sveta, temveč tudi od Butana samega. Želel sem pokazati, da so upi in sanje, ki povezujejo človeštvo, celo v tako edinstvenem svetu enaki.«
– Pawo Choyning Dorji