Karantenski intervju: Goran Krmac

Kako preživljaš dneve v karanteni? Kako to obdobje vpliva na tvoje počutje in na tvoje ustvarjalno delo?
Na restriktivne ukrepe vlade sem sprva reagiral z veliko nejevoljo, misleč, da so pretirani. Ko pa sem dobil informacije s strani zdravstvenih delavcev, sem uvidel lastno zmoto, kar se je najbrž zgodilo še marsikomu. Spoštovanje samoizolacije in socialnega distanciranja dojemam kot izpolnjevanje družbene dolžnosti, kjer je moč posameznika ne v njegovi samosvojosti, ampak v njegovem zavestnem delovanju v dobrobit celotne družbe. Z glasbenimi kolegi na rednih videokonferencah komentiramo tekoče dogajanje v kulturi, družbi in politiki ter razmišljamo o prihodnosti kulturne produkcije, ki se je pravzaprav na silo pretvorila kar v sedanjost. Big band Cerknica, s katerim smo do nedavnega imeli redne tedenske vaje, se ne more več dobivati v živo. Smo pa na spletu objavili zelo dobro sprejet videospot skladbe Mal se nasmej, ki smo jo posneli iz lastnih domov. Ta nepopolni medij je sedaj en od redkih načinov, ki jih imamo na voljo za lastno izražanje, pa tudi produkcijsko zahteva veliko dela in učenja novih veščin. Srečo v nesreči imam, da sem lani izdal album z naslovom Planetarium, s katerim sem začel ustvarjati glasbo za solo tubo in elektronske zvočne učinke, sedaj pa se lahko temu osamljenemu delu veliko bolj posvečam. Torej vadim, raziskujem zvok, pišem glasbo in pripravljam nov album. Veliko časa preživim v naravi; začel sem obdelovati zemljo. Ta rutina mi pomaga sprejeti, da so občutki tesnobe ob prihajajoči ekonomski krizi nekaj običajnega, ampak jih tudi postavi na svoje mesto.

Kako na tvoje življenje in delo vpliva tehnologija?
Če bi se ta pandemija zgodila pred tridesetimi leti, se javno življenje verjetno ne bi moglo ustaviti tako, kot se je danes, saj informacije niso potovale s tako hitrostjo in v takih količinah. Verjetno bi bilo tudi več mrtvih. Tehnologija pa je nekako ublažila šok in mi omogočila, da se je moj delovni vsakdan manj spremenil, kot bi se brez nje.

Katere so pozitivne stvari, ki bi jih ohranil od karantene in katere so tiste omejitve, ki te najbolj motijo?
Naše širše življenjsko okolje je postalo bolj umirjeno – manj prometa, manj onesnaženosti, manj hrupa, manj hitenja… Nič čudnega, da veliko ljudi v teh tednih kljub veliki ekonomski negotovosti čuti olajšanje.

Žal pa so odnosi z osebami, s katerimi ne živimo, v času omejitev bistveno okrnjeni. Ni fizične bližine, ob kateri bi lahko zaznal podrobnosti obrazne mimike, nianse v tonu pogovora, vzdušja v skupini. Odsotnost teh velikokrat podzavestnih interpretacij človeškega občevanja naše odnose neizogibno formalizirajo. Komunikacija – in dojemanje drugih – se zreducira na nivo ostalih informacij, ki nas nenehno obdajajo.

Način uvajanja in izvajanja omejitev ter obveščanja javnosti pa nakazuje na veliko pomanjkanje zaupanja in moramo se vprašati, zakaj je tako. Osnovne človeške pravice so nam kratene, seveda z namenom ohranjati javno zdravje in reševati življenja. Ampak kako lahko gledamo na uspeh družbe, v kateri se odločitve uveljavlja z grožnjo kaznovanja za neubogljivost? Zakaj prebivalstvo ni sposobno odločati s svojo glavo, iz lastnega vzgiba po boljši družbi, temveč ga je treba s kaznijo odvračati od antisocialnosti? Mar ne bi vzgoja in izobraževanje z drugačnimi vrednotami prineslo drugačnega pogleda na svobodo? Ali sem svoboden, da počnem, kar se mi zljubi, ali sem svoboden, da sodelujem s človeštvom, kjer vlada vzajemno spoštovanje, pomoč, negovanje?

Kakšen bo po tvojem svet, človek ali družba po koncu epidemije? Bo to obdobje po tvojem mnenju vplivalo na umetnost in kulturo?
Kot kaže, bo konec epidemije prinesel več vprašanj kot odgovorov. Predvidevam, da bodo v osebno higieno vpeljane nekatere nove navade, tako kot se je dogajalo v zgodovini ob smrtonosnih bolezenskih izbruhih. Človek je izjemno prilagodljivo bitje, zato bo naš vsakdan v našem trenutnem dojemanju ostal nespremenjen. Spet ne bomo imeli časa za poglobljeno razmišljanje o življenju, razen seveda, če bomo znali izkoristiti to enkratno priložnost, ko se nam je življenje ustavilo do te mere, da smo začeli preizpraševati na videz samoumevne stvari. To preizpraševanje je ena od temeljnih vlog umetnosti. Naj še naprej omogoča poistovetenje ljudi z njo.

Kaj bi sporočil obiskovalcem Kulturnega doma Cerknica?
Ostanite radovedni, strpni, razmišljujoči ter dobri do sebe in drugih. Vsak nov dan je nova priložnost, da se spremenite, da oprostite, da naredite kako neumnost in se nasmejite. In predvsem ostanite zdravi. Vse bo v redu.