KEKEC, film

V idilični vasi sredi slovenskih gora, živi deček z imenom Kekec. Visoko v gorah, živi v samoti Bedanec, mož, ki se ga vsi bojijo zaradi njegove zlobe. Toda pogumni Kekec se ga ne boji. Ko deček izve, da Bedanec svoje žrtve zapira v hišo, se odloči, da bo njegovo prebivališče tudi odkril. S pogumom in pretkanostjo osvobodi ujetnika in Bedanca tudi prisili, da te kraje za vedno zapusti.

O RESTAVRACIJI FILMA

Filmi o Kekcu, otroškem pastirju, ki užene Bedanca, reši Kosobrina in Mojci povrne vid, danes predstavljajo enega ključnih mejnikov slovenske filmske dediščine. Ni pomembno, kateri generaciji pripadamo, vsi smo se v otroštvu srečali s filmi Kekec (1951), Srečno Kekec (1963) in Kekčeve ukane (1968); skupaj z zimzelenimi pesmimi, ki jih prepeva njihov nabriti protagonist.

A film o Kekcu se je v zgodovino zapisal kot komaj tretji slovenski igrani celovečerni film. Predvsem pa je Kekec kot mladinski, družinski film iz časa, ko so se v Jugoslaviji snemali skoraj izključno partizanski, vojni filmi, na filmska platna prinesel nekaj povsem novega in drugačnega.

Kljub temu da gre za enega najbolj znanih slovenskih filmskih junakov, Kekec zadnja desetletja ni prebival doma. Slikovni negativ filma je bil dolgo hranjen v Jugoslovanski kinoteki v Beogradu in se je šele pred nekaj leti vrnil v Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije. »Negativ filma Kekec je bil v precej slabem stanju, težave so bile že s samo določitvijo vrste materiala: glede na strukturo bi moral biti nitrat, glede na oznake na filmskih pločevinkah pa poliester,« so sporočili iz Slovenskega filmskega centra. Kljub težavam s stanjem traku in digitalizacijo, zaradi mikroorganizmov, sprememb svetlobe in stabilizacije na slikovnem gradivu, je bila kakovost pridobljene slike dobra in je omogočala dolgotrajen postopek restavriranja, pri katerem je bilo treba večino dela opraviti ročno. »Kekec je sedaj končno dobil primerno sliko in zvok za naš digitalni čas, s tem pa tudi možnost kakovostnega predvajanja tako na velikem platnu kot na televiziji, ki danes prav tako zahteva tehnologijo v visoki ločljivosti,« so pojasnili v Slovenskem filmskem centru, ki je vodil digitalno restavriranje prvega Kekca.