Karantenski zapis: Jelena Oleami

Tik preden se je vzpostavila karantena, smo se s plesalkami KID Plesonoge predstavile z avtorskimi solo plesi in dueti na tekmovanju mladih ustvarjalcev Opus 1 v organizaciji JSKD. Nismo si še predstavljali kaj nas čaka v prihodnjih dneh. Situacija je bila v zraku … sobota … prepoved dogodkov z več kot 500 ljudmi … Občinstva je bilo pol manj kot v prejšnjih letih … bilo nas je manj kot 500.

Plesna skupnost mladih plesalcev in mentoric, zbrana v avli Španskih borcev, je bila še neobremenjena: registrirali smo se, imeli generalko, pili kavico in kakav na soncu na ploščadi. Nismo še vedeli, da bo to naša zadnja kavica pred karanteno. Situacija se je čez noč spremenila. V nedeljo se je govorilo o prepovedi dogodkov z več kot 100 ljudmi. Bilo nas je manj kot 100, torej se je plesno dogajanje na odru odplesalo. Plesalke Plesonoge so blestele v vseh barvah priznanj: zlati, srebrni in bronasti. S fajn občutkom smo se poslovili in si vzeli dva dni predaha, preden spet začnemo z vajami.

Situacija: karantena. Plesne vaje se niso začele. Vse je obmirovalo. Po intenzivnem času plesnega ustvarjanja za tekmovanje Opus 1 in za našo predstavo Modrost morskega toka, ki naj bi jo odplesali 19. aprila v Kulturnem domu Cerknica, se je mirovanje prileglo. Ko se vse umiri in se vzpostavi prostor časa, je kreativna energija še močnejša. Ker nanjo ne pritiskaš in od nje nič ne pričakuješ, te preseneti v vseh pogledih. Hkrati, ko smo ostali doma, se je vzpostavil odprti prostor za ustvarjanje in razmišljanje, ki si ga v hitrem času vsakdana pred karanteno neskončno želimo. Vedno se borim z vprašanji: kaj če … ? Kaj če, bi imela vsaj še en teden časa, da dodelam koreografijo? Kaj če, bi imela vsaj še eno uro več, da bi otroki bolj utrdili koreografijo? In kaj če ta čas pride … kaj potem? Ta čas je prišel in sem mu hvaležna, da me je preusmeril vase, v mojo kreativno energijo in razmišljanje. Ne, da skušam »prehitevati čas po desni strani«, kakor pojejo Zmelkoow.

Ta na novo porajajoča se energija nas je v Plesonogi spodbudila, da smo vzpostavili Virtualno Plesonogo, kjer z mladimi plesalkami in plesalci ustvarjamo preko video konferenc. Ples je dobil drugačno podobo in koreografijo. Učimo se: kako kadrirati ples preko kamere, kako pripovedovati zgodbe, kako odpreti prostor domišljiji za ples v svoji sobi? Kako se postaviti v prostor, ki ima omejitve za gibanje, saj lahko mimogrede rukneš v posteljo, sklatiš luster… Ustvarili smo nove plesne prostore intimne narave – vsak od nas je namreč povabil soplesalce v svojo sobo. V Virtualni Plesonogi je prišla na dan drugačna ustvarjalnost, močnejša povezanost, večja fokusiranost in predanost. Čeprav pogrešamo stik in plesanje v živo, smo v karantenskem času ozavestili, da nam ples veliko pomeni in se želimo z njim povezovati – četudi le preko spleta. Hvaležna sem vsem staršem, ki vztrajajo in verjamejo v ples in v svoje otroke, ter nam tako omogočajo, da ustvarjamo. Srčna hvala tudi vsem plesalkam in plesalcu, ki so se našli v plesu tudi v času karantene in ustvarjajo s svojo plesno domišljijo in modrostjo.

Verjamem, da je ta čas čas prepoznavanja sebe in odkrivanja vseh zakladov, ki jih imamo v sebi in pozabimo nanje med »prehitevanjem časa po desni strani« v našem vsakdanu. Seveda ob tem odkrijemo tudi vse stvari, misli in čustva, ki jih ne potrebujemo, ko hodimo po svoji poti. Vsekakor bo pot tistih, ki sledimo umetnosti in kulturi v obdobju po karanteni težko prevozna, vendar verjamem v to, da se bomo zaradi tega še bolj povezali in vzpostavili medsebojne odnose sodelovanja, ki navdihujejo in rušijo barikade. Izbira biti umetnik ali ne biti umetnik ni vprašanje. Je notranje stanje, ki te spodbuja pri vsakodnevnem in nenehnem izražanju. Ko ti življenje postavi omejitve, kreativnost vedno poišče svojo pot onkraj ali okoli njih.

Moje sporočilo obiskovalcem Kulturnega doma Cerknica: ostanite zdravi, tako v telesu kot v duhu. Spomnite se vsakega trenutka, ki ste ga preživeli na naših ali drugih dogodkih v Kulturnem domu Cerknica in bili navdahnjeni od kreativne energije, ki ste jo prejeli. Mi se spomnimo trenutka tik pred žledom leta 2014. Takoj po generalki nas je presenetil izpad elektrike in nismo vedeli ali bomo predstavo lahko izvedli. Z otroki, starši, gledalci in ekipo KD Cerknica smo začeli čarati in pričarali smo elektriko za toliko časa, da smo lahko odplesali predstavo. Potem je elektrike zmanjkalo in se je vrnila šele čez 14 dni. Torej zaprite oči, pomislite in začarajte: da bomo lahko v bližnji prihodnosti spet napolnili dvorano Kulturnega doma Cerknica, da odrske deske ne bodo več samevale in da bomo na njih skupaj plesali, peli, igrali ali gledali filme.

Jelena Oleami
KID Plesonoga