Kultura živi in se razvija, naj njeno delovanje omejujemo ali pa ne

Zunaj se prebuja jesen prazničnih barv. Lesketajoče se listje na ploščadi pred Kulturnim domom Cerknica nam laska in morda lažno pripoveduje, da vse vendarle ni tako osiromašeno, kot je videti na prvi pogled.

Pročelje kulturnega doma nič več ne krasijo plakati, ki bi napovedovali pestro kulturno dogajanje in z njim druženje. V viziji razvoja kulturnega doma se nam je lani zapisalo, da je eden od ciljev razviti kulturni dom kot družbeni in družabni, ne le kulturni center.

Ob pogledu nazaj, skozi perspektivo celotnega koronskega dogajanja, postaja vse bolj jasno, da smo s tem ciljem popisali že obstoječe stanje. Kulturni dom je že bil družbeni in družabni center, ob obisku in doživetju umetniških del in vsakovrstnih prireditev smo se oblikovali kot ljudje, s civilizirano komunikacijo, kultiviranim in reflektiranim pogovorom, z delitvijo vtisov, s pristnimi nasmehi in s stiski rok. Naši obrazi so bili izrazi našega sveta, iz katerega primarno ni zeval zgolj strah.

Iskreno mislim, da še nekaj časa ne bomo tako sproščeno posegali po kulturnih dobrinah, kot je bilo to mogoče pred letošnjim marcem. V tem smislu smo se vsaj za nekaj časa poslovili od ustaljenih poti doživljanja in srečevanja ob izvedbi kulturnih dogodkov. Kljub temu ali pa ravno zaradi tega, kar se sedaj dogaja v nas in okrog nas, se kultura razvija, vprašanje je le, ali v smeri, ki so dobre za preživetje tako naroda, kot vsakega izmed nas.

Je svet res pisan in bogat brez pesmi, knjige, koncerta, predstave? Kako siromašen postaja? Lahko državno ali občinsko proslavo res enako dobro kot profesionalec pripravi nekdo mimogrede? Ni to enako, kot bi dovolili, da nas z letalom namesto profesionalnega pilota popelje ljubitelj papirnatih avionov?

Vse več namreč zaznavam negativnih odgovorov na tovrstna vprašanja, češ: ne moreš primerjati zdravja (fizičnega telesa) z duševnim, mentalnim zdravjem, ne materialnega življenja z duhovnim. Ne gre torej primerjati veščine (recimo pilotiranja) ali materije (npr. kave, saj se v tem času o gostincih veliko govori, verjetno več kot o kulturi) in kulture.

Tudi ob omejitvah na področju kulture, je ta še vedno tu, živa in delujoča. Ustvarjamo jo sami, z ohranjanjem ravni kultivirane razprave (o stvareh, ki smo jih doživeli ali smo se o njih vsaj približno informirali), z negovanjem zavedanja, da nas prav vsaka vaška drama, rumeni tisk in še tako dober podjetnik ne bodo rešili pred izgubo, zatonom in uničenjem slovenske kulture z jezikom vred.

V kolikor zgleda v trenutnem javnem življenju ne prepoznate, se spomnite dogodka, ki se vas je v kulturnem domu nazadnje najbolj dotaknil. Morda tam najdete odgovore, kultura je namreč kdaj dobra tudi za to: za odgovore na vprašanja, ki vam jih politiki in gospodarstveniki nikdar ne bodo podali.

dr. Anja Bajda
vodja Kulturnega doma Cerknica